Zaradi človekovih posegov in delovanja, ki mokrišča neposredno uničuje  (npr. z osuševanjem ali zasipavanjem, regulacijo vodotokov in utrjevanjem brežin ali obal, sekanjem obvodnega rastja) in posredno (s spreminjanjem vodnega režima, prekomernim odvzemanjem vode, onesnaževanjem), ti ekosistemi propadajo in izginjajo. Izsuševanje in namakanje spreminjata vodni režim, intenzivno kmetovanje pa onesnažuje vodo s hranilnimi snovmi (evtrofikacija). Industrijski razvoj, izgradnja pristanišč in industrijskih con so še dodatno povzročili propadanje mokrišč, tako zaradi izsuševanja in spreminjanja vodnega režima kot tudi energetske izrabe in utrjenih plovnih poti. Tako človek vpliva tudi na dinamiko mokrišč, kar se odraža v manjšanju obsega in površine naravnih mokrišč, o nastajanju in razvoju novih pa skoraj ne govorimo. Številna antropogena mokrišča, ki jih imamo, pa lahko le delno nadomestijo funkcije naravnih mokrišč. Z uničenjem mokrišč je spremenjeno celotno kroženje vode, saj je npr. hitrost vode v reguliranih rečnih koritih povečana, podtalnica pa se umika vedno globlje.
Slovenija velja za eno z vodo najbogatejših držav na svetu. Skrb za to, da ohranimo vodne ekosisteme in hkrati kakovost voda, je izjemnega pomena. Voda je naravna dobrina, pomeni življenje. Toda ponekod po svetu nič več ni samoumevno, da iz pipe priteče čista, neoporečna voda. Generalna skupščina Združenih narodov je leto 2003 razglasila za mednarodno leto celinskih voda. Voda je namreč postala omejitveni dejavnik razvoja. S krčenjem vodnih teles ter onesnaževanjem okolice, kjer se nahajajo vodna telesa, narašča pritisk na vodna telesa. (Bricelj, 2003) Tudi jezercem, ki so nastala po opustitvi dela v glinokopih v Zalogu, ni kazalo nič bolje. Ker je območje manjše, je še toliko bolj občutljivo na okoljske dejavnike. S popisom živalskih vrst, ki so ga tu opravili leta 1994, so potrdil velik naravovarstven pomen tega območja, ki ga je s primernim načinom vzdrževanja, potrebno ohraniti kot naravno vrednoto.

Viri:

Bricelj, M., s sod.: Zaživimo z vodo, Priročnik za razvijanje partnerstva z vidnimi viri v Sloveniji, Ministrstvo za okolje prostor in energijo RS, Ljubljana, 2003

Toman, J. M.: Mokrišča – samočistilni habitati ali sekundarni viri obremenjevanja, strategija upravljanja z vodami v luči podnebnih sprememb, Mišičev vodarski dan 2008.

https://www.notranjski-park.si/ramsar (19. 7. 2021)

https://www.arso.gov.si/vode/publikacije%20in%20poro%C4%8Dila/Vodno_bogastvo_4mokrisca.pdf (Avtorica prispevka: Gordana Beltram; 7. 7. 2021)

Vreš, B. s sod.: Rastlinstvo življenjskih okolij v Sloveniji, Pipinova knjiga, 2014