V biotope je bilo odvrženih več akvarijskih želv rdečevratk in rumenovratk, ki se tudi razmnožujejo. Prišleki so manj plašni in izpodrivajo domorodno želvo. Potreben je njihov odlov.

Rdečevratka (Trachemys scripta elegans). Foto Jana Laganis

Zelena rega je naša najmanjša, a najglasnejša žaba, zbor samcev se slišati tudi kilometre daleč. Pogosto se zadržujejo v grmovju in krošnjah dreves, kjer samci skriti prežijo na žuželke.

Rega (Hyla arborea). Foto Jani Vidmar

Sklednica je v vodi aktivna zjutraj in zvečer, čez dan se rada greje na izpostavljenih mestih. Zimo preživi zakopana v blatu. Prehranjuje se v glavnem z vodnimi živalmi. Je plaha, hitro se skrije. Parijo se spomladi. Samice v mehko podlago izkopljejo gnezdo, kamor odložijo 3-12 jajc. Po 2 do 3 mesecih se izležejo mlade želve z oklepom velikim največ 2 cm, ki so takoj samostojne.

Močvirska sklednica (Emys orbicularis). Foto Melita Vamberger

Hribski urh je majhna žabica, z značilno bradavičasto kožo. Trebušna stran je obarvana s svarilnimi rumenimi lisami. Živijo predvsem v lužah, ki nastanejo v kolesnicah in manjših mlakah, kjer ni rib.

Hribski urh (Bombina variegata). Foto Dušan Klenovšek

Močvirka skladnica (Emys orbicularis) je edina sladkovodna želva. Ena številčnejših populacij v Sloveniji je ob Krki je v Zaloški kotlini, ključen habitat pa je omrežje glinokopnih jezerc v Zalogu.

Močvirska sklednica (Emys orbicularis) Foto Melita Vamberger

Samci spomladi pridejo v vodo že pred samicami in jih z oglašanjem privabijo. Te so v vodi dokler ne odložijo mresta, potem se preselijo na mokrotne travnike in gozd.

Rosnica (Rana dalmatina). Foto Ali Šalamun