Zaloška kotlina je nastala kot tektonska udorina. Geološko je poimenovana Straška udorina. Njeno dno sestavljajo jurski apnenci. Na severu jo omejuje dobro viden izrazit tektonski prelom pod Straškim hribom v smeri severovzhod – jugozahod (straški prelom). Na južni strani jo omejuje manjši prelom v smeri zahod – vzhod, po katerem v ravnem toku teče Krka od Straže do Zaloga.

Geološka karta Zaloške kotline

Po raziskavah znamenitega novomeškega naravoslovca Ferdinanda Seidla se je območje začelo pogrezati ob koncu pliocena (zadnje obdobje terciarja), ko so se dogajali obsežni tektonski premiki. Istočasno so se dvigali Gorjanci, od koder so številni vodotoki prinašali veliko materiala in ga odlagali v Straško udorino, kjer je nastalo jezero. V času pleistocena sta v jezero odlagali sedimente Temenica in Krka. Torej so sedimenti v Zaloški kotlini pleistocenski jezerski sedimenti. Dno jezera se je poglabljalo proti severu, zato so tudi različno globoke plasti glinenih nanosov.

Podlago v glinokopih sestavljajo močno prepereli zgornjejurski apnenci. Nanosi gline so v povprečju debeli 20 m. Od spodaj navzgor si plasti gline sledijo takole:

  • Plasti sive, rjave do črne gline s številnimi hišicami moluskov (fosilov polžkov) in vložki gline (7-12 m).
  • Plast svetlorjavega do sivega drobnozrnatega kremenovega peska z vložki gline (6 m).
  • Plasti svetlorjave in sive mastne gline (6 m).
  • Plast puste svetlorjave meljne gline (2 m).
  • Plast humusa (1 m).

V spodnji delu plasti kremenovega peska se nahaja do 30 cm debela plast z limonitnimi gomolji, ki so nastali v odloženem sedimentu pri posebnih oksidacijskih pogojih, ki jih je povzročilo precejanje talne vode skozi vodonosni kremenov pesek.

 

Pod limonitno plastjo so med odkopavanjem gline naleteli na kost – golenico etruščanskega nosoroga (Dicerorhinus etruscus). Analize fosilnega peloda so pokazale, da gre za nosoroga, ki je živel na območju Zaloške kotline v času toplejšega obdobja pleistocena. Gre za velikega nosoroga, ki je imel dva rogova. Tehtal je prek 3000 kg, v višino je meril približno 2 m, v dolžino pa 4 m.

Litološki stolpec glinišča Zalog ( vir: Bavec, M., Zajc, P.;1995: Raziskovalni tabor Zalog 95, izdelava Geološki zavod Slovenije, januar 2021).

 

 

 

Skica oz. rekonstrukcija etruščanskega nosoroga (Dicerorhinus etruscus)

(vir: http://www.rhinoresourcecenter.com/images/Dicerorhinus-etruscus-Falconer_i1344100259.php?type=sub_images&subject1=5&subject2=&sort_order=desc&sort_key=year, citirano 2. 12. 2020).