Glina je sedimentna kamnina, ki jo sestavljajo drobnozrnati minerali in imajo veliko sposobnost vpijanja vode. V vlažnem stanju jih je možno oblikovati. Glino sestavljajo glineni minerali ( kaolinit, illit, klorit,..), ostali glineni minerali (sljuda, kremen) in organska snov. Nastane pri procesih preperevanja različnih kamnin. Glina je nekovinska mineralna surovina, ki je uporabna za različne namene. Po sušenju in žganju se glina  namreč zgosti, otrdi in postane odporna proti mehanskim, toplotnim in kemičnim vplivom.

Uporabnost gline je odvisna od vrste, količine in strukture glinenih mineralov ter drugih mineralov, organske snovi in od njihove zrnavosti. Zaloška glina, ki je pleistocenskega nastanka, je manj kvalitetna, ker je manj čista. Uporabna je kot opekarska glina. V njej prevladujeta minerala illit in klorit, nekaj je tudi prostega kremena, kalijevo natrijevih glinencev in železovih oksidov. Po sestavi se uvršča v illitno – kloritni tip glin.

Za potrebe opekarstva so v Zalogu odkopavali samo glino do limonitne plasti, ki ostro ločuje spodnji in zgornji del glinokopa. Torej, izkoriščali so svetlorjavo in sivo mastno glino in pusto svetlorjavo meljno glino. Glina pod limonitno plastjo ni uporabna za opekarstvo, ker vsebuje preveč organskih snovi in kalcijevega karbonata (zaradi apnenčaste podlage).