V 90. letih 20. stoletja so glino v glinokopih odkopavali z bagri. S tovornjaki so jo prepeljali na pokrito deponijo. Humusno (zgornjo) plast pa so uporabljali za sanacijo kmetijskih površin, ki so bile uničene zaradi odkopavanja gline.

Svetlorjavo in sivo mastno glino in pusto svetlorjavo meljno glino so pustili ležati na opekarniški deponiji. Nato so te plasti gline zmešali med seboj in so surovino zmleli v mlinih, nekaj časa pa pustili maso zoreti v zorilnici. Pri oblikovanju izdelkov v stiskalnici so iztisnili del medrznske vode. Preostala voda je iz opeke izparela med sušenjem pri 110°C. Pri sušenju se je oblikovanec skrčil za 10 %. Opeko so v Opekarni Zalog žgali 8 ur v krožni Hoffmanovi peči pri temperaturi 950°C. Opečni zidak se je takrat skrčil še za 3-4%.

Številni zidaki, opeke in strešniki iz Opekarne Zalog so vzidane v številne stavbe in domove po vsej občini Straža in Jugovzhodni Sloveniji.

Pogled na Opekarno Zalog iz zraka, v ozadju z vodo zaliti opuščeni glinokopi leta 1995.

(vir: Borut Križ, okoli 1995, Dolenjski muzej, Novo mesto)

Viri in literatura:

  1. Blažič, A. et al (1995): Raziskovalni tabor Zalog 95. Klub za nadarjene učence Novo mesto, bilten.
  2. Hudoklin, A., Sovinc, A. (1997): Novo življenje opuščenih glinokopov : urejanje drugotnega biotopa v Zalogu pri Novem mestu. Proteus, let. 60, št. 3, str. 104–110.
  3. Križ, I. (2016): V opeko vtisnjen čas: opekarstvo na Dolenjskem. Dolenjski muzej, Novo mesto.
  4. Pleničar, M., Ogorelec, B., Novak, M. (2009): Geologija Slovenije. Geološki zavod Slovenije. Ljubljana.
  5. Premru, U. (2005): Tektonika in tektogeneza Slovenije. Geološka zgradba in geološki razvoj Slovenije. Geološki zavod Slovenije. Ljubljana.
  6. Rokavec, D. (2012): Gline v Sloveniji. Geološki zavod Slovenije. Ljubljana.
  7. Slovenija - pokrajine in ljudje (1997). Mladinska knjiga, str. 520–525.
  8. Šifrer, M. (1962): Prispevki h geomorfologiji Novomeške kotline. Dolenjska zemlja in ljudje. Novo mesto.