Slovensko ime: Trepetlika

Latinsko ime: Populus tremula

Značilnosti

Je dvodomno, listopadno drevo. Zraste od 10 do 30 m v višino. Lubje je sivkasto, gladko in plitvo razpokano.

Listi

So široko jajčasti do skoraj okrogli, 3-8 cm veliki, po robu plitvo valovito nazobčani, goli, dolgopecljati, po obeh straneh enako zeleni.

Cvetovi

Cveti marca in aprila. Moški cvetovi združeni v viseče, gostocvetne mačice, ki so gosto sivodlakave. Ženski cvetovi prav tako združeni v viseče, gostocvetne mačice. Semena, ki jih razširja veter, so zelo drobna, številna, gosto obdana s šopi mehkih, snežno belih dlak.

Avtorica slike: Jana Mežič

Zanimivosti

Trepetlika je pionirska in melioratska drevesna vrsta, ki pogosto prva začne zaraščati degradirana območja, pašnike in  poseke. Z listnim opadom izboljšuje kvaliteto tal. Tako prispeva k stabilnosti sestoja in omogoča naselitev drugim drevesnim vrstam. Pomembno je da vemo, da trepetlika močno in intenzivno poganja iz korenin. V sestojih s trepetliko je, v primeru katastrof, nevarnost razgalitve tal oziroma erozije, močno zmanjšana. Je kratkoživa drevesna vrsta, saj les prične trohneti že pri starosti 60 let.

Listi se že pri rahlem vetriču začnejo "tresti" in šumeti, zaradi česar je dobila ime. Zaradi te posebnosti so jo pogosto sadili ob grobovih, saj so si ljudje šelestenje listov razlagali kot govorico umrlih. List trepetlike je pogosto tudi simbol organizacij, ki se ukvarjajo z zdravljenjem ali osveščanjem o Parkinsonovi bolezni.

Viri in literatura:

GODET, Jean-Denis: Domača drevesa in grmi, Didakta, Radovljica, 2020

Urbananatura  https://www.urbanatura.si/vsebina/659/Trepetlika   (24. 10. 2020)

Brus, R.: Drevesne vrste na Slovenskem, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2004