Lahko rečemo, da so mokrišča kot nekakšna »ledvica krajine« s čistilno funkcijo. Osnovni življenjski utrip mokriščem določa voda s svojo dinamiko (vodnim režimom). Njene kemijske in fizikalne lastnosti, vodni režim in živi svet vplivajo na to, kako se bo ta ekosistem razvijal in kakšne bodo njegove značilnosti. Rastline in živali sestavljajo značilno biocenozo, prilagojeno značaju mokrišča, predvsem vodnim in talnim razmeram. Mokrišča so torej ključna za preživetje živih bitij na Zemlji in sodijo med najbolj produktivne ekosisteme na planetu. Prispevajo h kroženju snovi in vode v naravi. So vir velike življenjske (biotske) pestrosti, vir hrane in podtalne vode. Sprejmejo lahko velike količine vode in omogočijo, da se le ta razlije. Voda počasi ponika in izhlapeva. Tako se preprečijo poplave in erozija. Zaradi izhlapevanja vode v ozračje se omilijo tudi posledice klimatskih sprememb. Mokrišča proizvajajo in nudijo številne dobrine, ki jih lahko s preudarno rabo vedno koristimo, npr. ribe, les, krma ali kmetijski pridelki. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da so mokrišča izredno občutljivi ekosistemi, pri katerih lahko razmeroma majhne spremembe dejavnikov v okolju ogrozijo celo njihov obstoj.