Glinokopna jezerca se razlikujejo po obsegu in globini vode ter stopnji zaraščenosti. Opazna je velika sezonska dinamika vodnih razmer, ki so odvisne od padavin. Opuščeni glinokopi so oaza narave sredi kmetijske krajine in obrtne cone. Naravovarstveno pomembni so kačji pastirji, dvoživke, močvirska sklednica in ptice.
Ribe
Ribe so v območje biotopov prišle po naravni poti, nekaj pa jih je bilo vloženih ob urejanju komercialnega ribnika. V večjem številu so prisotni krapi, amurji, linji in ščuke.
Navadni krap (Cyprinus carpio). Foto Marko Pršina
Bober
Bližnja reka Temenica z omrežjem odvodnikov je idealen habitat bobra, ki se je tu naselil po letu 2000. Prisotnih je več družin, glinokopih pa so zaenkrat zabeleženi kot njegovo občasno prehranjevališče.
Bober (Castor fiebr). Foto Matjaž Celič.
Kačji pastirji
V biotopu evidentiranih je preko 20 vrst. Razvoj ličink poteka v vodi, pri raznokrilih tudi do pet let, pri čemer se tudi do dvajsetkrat levijo. Hranijo se z vodnimi nevretenčarji, odrasle pa z mušicami in komarji.
Zelenomodra deva (Aeshna cyanea). Foto Dušan Klenovšek
Dvoživke V biotopih živi vsaj osem vrst: navadni močerad, navadni in veliki pupek, hribski urh, navadna krastača, zelena rega, zelena žaba in rosnica. Spomladi se tu mrestijo, iz odloženih jajc se razvijejo ličinke, ki se preobrazijo v odrasle živali. Za uspešen razvoj ličink prisotnost rib ni zaželena.
Tujerodne želve
V biotope je bilo odvrženih več akvarijskih želv rdečevratk in rumenovratk, ki se tudi razmnožujejo. Prišleki so manj plašni in izpodrivajo domorodno želvo. Potreben je njihov odlov.
Rdečevratka (Trachemys scripta elegans). Foto Jana Laganis
Sklednica
Sklednica je v vodi aktivna zjutraj in zvečer, čez dan se rada greje na izpostavljenih mestih. Zimo preživi zakopana v blatu. Prehranjuje se v glavnem z vodnimi živalmi. Je plaha, hitro se skrije. Parijo se spomladi. Samice v mehko podlago izkopljejo gnezdo, kamor odložijo 3-12 jajc. Po 2 do 3 mesecih se izležejo mlade želve z oklepom velikim največ 2 cm, ki so takoj samostojne.
Močvirska sklednica (Emys orbicularis). Foto Melita Vamberger
Močvirka skladnica
Močvirka skladnica (Emys orbicularis) je edina sladkovodna želva. Ena številčnejših populacij v Sloveniji je ob Krki je v Zaloški kotlini, ključen habitat pa je omrežje glinokopnih jezerc v Zalogu.
Močvirska sklednica (Emys orbicularis) Foto Melita Vamberger
Zelena rega
Zelena rega je naša najmanjša, a najglasnejša žaba, zbor samcev se slišati tudi kilometre daleč. Pogosto se zadržujejo v grmovju in krošnjah dreves, kjer samci skriti prežijo na žuželke.
Rega (Hyla arborea). Foto Jani Vidmar
Hribski urh
Hribski urh je majhna žabica, z značilno bradavičasto kožo. Trebušna stran je obarvana s svarilnimi rumenimi lisami. Živijo predvsem v lužah, ki nastanejo v kolesnicah in manjših mlakah, kjer ni rib.
Hribski urh (Bombina variegata). Foto Dušan Klenovšek
