Vrstni sestav življenjske združbe se časovno spreminja. Posamezne vrste iz združbe izginjajo in vanjo vstopajo druge. Smer razvoja gre od preprostejše organiziranosti, ki se na začetku odraža v majhni raznovrstnosti, skozi leta pa v raznovrstni in zapleteni združbi . Mokrišča so ekosistemi v katere smo ljudje v preteklosti najbolj grobo posegali. Stoletja smo se trudili, da bi lahko vodo na mokriščih ukrotili. Z izsuševanjem območij smo jih podredili svoji rabi. Danes vemo, da so mokrišča nenadomestljiv prostor za zadrževanje poplavnih voda. So naravni rezervoar iz katerih voda počasi odteka, se čisti in pronica v podtalje. Delujejo kot naravna čistilna naprava, saj se na ta način obnavljajo zaloge podtalnice in pitne vode.

Žal z omejenimi zmogljivostmi. So tudi pomemben vir hrane za različne organizme. Mokrišča imajo tudi pomembno estetsko funkcijo. Omogočajo nam posreden in neposreden stik z naravo. Med sprehodom lahko opazujemo številne ptice in uživamo ob njihovem raznolikem petju. Morda naletimo na metulje, kačje pastirje, zajca, močvirsko sklednico (Emys orbicularis) ali zeleno žabo (Rana esculenta agg.), ki se je ustrašila našega koraka. So pomembna izobraževalna središča in nenazadnje tudi zelo privlačna točka za sprostitev telesa in duha. V poletnih mesecih blažijo sušna obdobja in blagodejno vplivajo na okoliško mikroklimo, zato niso le gojišče za nadležne komarje. 

Vodne in obvodne rastline

Na območju nekdanjih glinokopnih jezer so zelo opazne pionirske drevesne in grmovne rastlinske vrste kot so: vrba, trepetlika, breza in črna jelša. Med vodnimi in obvodnimi rastlinami pa prevladujejo: širokolistni rogoz, navadni trst, plavajoči dristavec in ločje.

Drevesne vrste