Slovensko ime: Navadna breza

Latinsko ime:  Betula pendula

Značilnosti

Navadna breza je drevesna vrsta, ki zraste do 30 metrov v višino. Krošnja je redka in stožčasta, konci vej se povešajo. Mlade veje so povešene, rdečkastorjave in posute s svetlimi bradavičastimi tvorbami. Koreninski sistem je plitev, vendar zelo gost in široko razrasel. Ko je drevo mlado, je zlatorjavo in se lesketa, pozneje je belo s prečnimi plutastimi izrastki. 

Listi

So trikotni, priostreni in goli, spodaj sivozeleni in premenjalno nameščeni.

Cvetovi

So enospolni in rastejo na istem drevesu. Rastlina je enodomna. Moški cvetovi so združeni v do 6 centimetrov dolge, rumenkasto rjave, viseče mačice. Ženski cvetovi so združeni v do 2 centimetra dolge, tanke, pokončne in pecljate, zelenkaste mačice. Cveti aprila in maja hkrati z olistanjem. Rastlina je vetrocvetka. Plodovi so drobni krilati oreški, združeni v goste, viseče mačice, ki razpadejo, ko dozorijo meseca julija ali avgusta.

Zanimivosti

Breza je pionirska drevesna vrsta s kratko, do največ 100 let trajajočo življenjsko dobo. Zaradi lahkega semena, ki ga raznaša veter (vetrocvetka), hitre rasti v mladosti in majhnih potrebah po hranilih, se vedno med prvimi naseli na degradiranih ali izčrpanih tleh ter na pogoriščih in posekah. Pozneje se v njeni rahli senci, ki jo prerastejo in oblikujejo stabilnejše združbe, naselijo druge, zahtevnejše drevesne vrste. Les je rumenkast do rdečkasto-bel, srednje težek, srednje trd, elastičen in slabo trajen, vendar cenjen. Uporabljajo ga v mizarstvu, strugarstvu, kolarstvu, rezbarstvu. Iz njega izdelujejo zobotrebce, celulozo, oglje, okvirje za slike, tobačne pipe in drugo. Ima veliko ogrevalno vrednost, gori s svetlim plamenom in skoraj brez dima. Ker med gorenjem ne poka in ne prasketa je priljubljeno gorivo za kamine. List, brsti in skorja imajo več zdravilnih lastnosti. Brezov sok ima tudi prijeten okus, če pa ga pustimo, da fermentira, dobimo šibko alkoholno pijačo. Navadna breza je tudi priljubljeno okrasno drevo in med Slovenci velja za daleč najlepšo drevesno vrsto. Cvetni prah lahko v pomladanskem času občutljivim osebam povzroča resne alergije. Sodobne raziskave so pokazale, da se v brezovem lubju nahaja posebna snov triterpen betulin, ki varuje lubje pred vlago, temperaturnimi nihanji, sončno svetlobo in požrešnimi živalmi. To pa ni dobro samo za »drevesni kožo«, temveč blagodejno učinkuje tudi na našo kožo. Betulin je močan zaviralec vnetij in spodbuja regeneracijo. Še danes je tako prijetno v senci brezovih visečih vej. Po starih pripovedih se je breza prepognila zato, da je nudila senco Mariji. Na brezovih metlah so nekdaj jahale čarovnice in z brezovo metlo so kmetje ošvrkali konja, ko je prvič prišel v hlev. Prav tako je brezova metla pričakala nevesto, ko je prvič prišla v novi dom. Nekoč je bila breza zelo značilna drevesna vrsta belokranjskih steljnikov, kočevskih košenic, savinjskih novin, dolenjskih pašnikov, resav in gozdnih robov.

Viri in literatura

https://www.visit-sevnica.com/si/navadna-breza-betula-pendula.html  (Jože Prah, Zavod za gozdove Slovenije) (25. 10. 2021)

Beiser, R.: Drevesa in ljudje, Zdravilna moč, miti in kulturna zgodovina naših dreves, Mladinskan knjiga, Ljubljana, 2009

Brus, R.: Drevesne vrste na Slovenskem, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2004